Erik Strnad, trener U7 in U9
»Brinje pomeni varno okolje, strokovno vodenje in vrednote, ki otroka pripravijo na življenje«
Erik Strnad prihaja iz Dobrepolja in je zaposlen v računovodskem podjetju. Z nogometom je tesno povezan od otroštva, saj se je v NK Brinje tudi sam podil za črno-belim usnjem. Ne preseneča, da je tudi trenersko kariero nadaljeval v našem klubu, kjer zadnjih devet let deluje kot trener dveh mlajših selekcij – U7 in U8. V barvah Brinja, razkrije za naš portal, tako vztraja že polnih 18 let.
V letošnjem letu vzgaja in izobražuje okoli 50 nadebudnih nogometašev. »Ker sem tudi sam igral nogomet, mi to pomaga razumeti čustva otrok na igrišču – od evforije ob zadetku do razočaranja ob porazu,« pravi. »Igralska preteklost mi tudi omogoča, da lažje prenesem tehnične detajle v prakso, hkrati pa otroke učim, da je nogomet igra, v kateri moraš znati zmagovati in prenašati poraze. Zelo pomemben je tudi pedagoški pristop, ne le surovo taktično in tehnično nogometno znanje.«
Napredek vsakega posameznika
Prvi cilj delovanja Erika Strnada je, »da otroci na treningih in tekmah uživajo. Glavni cilj je napredek vsakega posameznika – ne le v tehniki, ampak tudi v razumevanju igre in ekipni povezanosti. Kot trener pa želim, da me otroci spoštujejo, hkrati pa se počutijo varne pri delanju napak. Pred rezultati ima vedno prednost konstanten napredek, tako posameznika kot ekipe.«
Zato poleg nogometnega znanja želi na otroke prenesti vrednote, ki jih našteje:
- disciplino in odgovornost (pravočasen prihod na trening, skrb za opremo),
- spoštovanje do soigralcev, nasprotnikov in sodnikov,
- samozavest, da si upajo prevzeti odgovornost v ključnih trenutkih,
- pripadnost – najprej svoji ekipi, nato klubu in okolju, v katerem trenirajo.
Vse to, poudari Erik Strnad, odraža tudi filozofija Brinja. »Brinje mi pomeni okolje, kjer sta povezanost in človeški odnos na prvem mestu. To ni le klub, ampak skupnost, ki spodbuja nenehno učenje – tako igralcev kot nas trenerjev. Tukaj se ne gleda le na rezultat selekcije, ampak na dolgoročni razvoj otroka. Vsak trener je pripravljen vložiti veliko časa in energije za dobrobit svojih selekcij. Brinje je poseben klub v mnogih pogledih, kar mu daje svoj čar.«
»Starši so ključen podporni steber«
Pomembno vlogo pri razvoju mladega nogometaša trener Erik vidi tudi v nepogrešljivi prisotnosti staršev. »Starši so ključen podporni steber. Brez njihove logistike in spodbude otrok težko uspeva.« A že pri najmlajših se ne more izogniti pretirani vključenosti in starševskemu nadzoru: »Marsikateri starš ne razume, da je pri otrocih treba spodbujati kreativnost in zmožnost samostojnega odločanja. Težava nastane, ko starši začnejo prevzemati vlogo trenerja z roba igrišča. Ko slišimo: »Podaj!«, »Streljaj!« To otroka zmede in mu odvzame možnost samostojnega odločanja, trenerju pa spodkopava avtoriteto na igrišču. Pogost problem je tudi rezultatski pritisk na otroke.«
Staršem ob tem podeli dobronameren nasvet, naj otroke spodbujajo ne glede na rezultat. Pozitivni vzkliki pa naj bodo namenjeni celotni ekipi in ne le posameznemu otroku. Pričakovana vprašanja, kot so: »Koliko golov si zabil?« ali »Kakšen je bil rezultat?«, pa naj na tekmi zamenjajo stavki: »Si se na tekmi zabaval?«.
Bonton naj velja tudi pri komunikaciji s sodniki. »Ne kritizirajte napak, vpite na sodnike in dajajte navodil, ki so v nasprotju s trenerjevimi. Pustite otrokom, da se igrajo, trenerjem pa, da vodijo.«
Zakaj priporoča NK Brinje?
Mladi so danes pod velikim pritiskom. Podvrženi so vplivom socialnih omrežij in pričakovanju okolice. Tudi starši kažejo vse več zanimanja za trenažne procese. Vse to trener zaznava pri svojih mladih varovancih. Zato stremi k temu, da »v ekipi ustvarjamo varno okolje, kjer je napaka del procesa učenja. Pritisk poskušamo spremeniti v motivacijo tako, da poudarjamo proces in trud, ne pa le končnega rezultata na semaforju.«
Nogometaši v njegovih selekcijah so si po značaju zelo različni, a jih povezuje skupna strast do igre. Skrbijo pa ga posledice sodobnega, bolj sedečega načina življenja in podvrženost digitalnim napravam. Zato sodobnim neprilikam prilagaja tudi treninge. »Otroci so včasih manj gibljivi, zato na treningih velik poudarek namenjamo splošni motoriki – koordinaciji in ravnotežju – ter spretnosti z žogo, da postanejo čim bolj suvereni v situacijah ena na ena.«
Tudi sam raje, kot da obsedi s telefonom v rokah ali ob računalniku, odigra partijo tenisa ali badmintona, s tekom pa sprošča napetosti. »Včasih mi ne uide niti kakšen dober film ali serija.«
Zakaj pa bi staršem priporočil izbiro kluba Brinje za nogometni razvoj njihovega otroka? Najprej izpostavi dobro sistemsko delo in odlično infrastrukturo. Poleg tega pa še: »Ker nudimo varno okolje, strokovno vodenje in vrednote, ki otroka pripravijo na življenje – ne le na nogometno kariero.«
Barbara Pance


