Radenko Mijatović: »Brinje je razvojni model, ki je lahko vzor tudi drugim sredinam v Sloveniji.«

Radenko Mijatović je ena ključnih oseb sodobnega slovenskega nogometa – dolgoletni funkcionar, nekdanji sodnik in aktualni predsednik Nogometne zveze Slovenije. Na čelo NZS je bil izvoljen leta 2016 in funkcijo opravlja že tretji mandat. V intervjuju za našo spletno stran je poudaril, da je NK Brinje primer izjemnega razvoja v majhnem okolju. Ocenjuje, da NK Brinje realno trka na vrata prve lige in ima glede na vodenje ter igralski kader možnosti za napredovanje. 400 otrok, vključenih v Brinje, pa je velik potencial, ki ga ne gre spregledati. Ob koncu je izrazil zmeren optimizem za prihodnost slovenskega nogometa, a opozoril na manj denarja v športu in nujnost finančne discipline ter inovativnih modelov financiranja.

Gospod Mijatović, večkrat vas je mogoče opaziti na tribuni v Grosupljem. Koliko dejansko spremljate dogajanje v drugi slovenski ligi in kaj vas osebno vleče v naš kraj?

Pogledam tudi kakšno tekmo v Grosupljem. Gre za velike spremembe znotraj samega nogometnega kluba, za zelo velik napredek v zadnjem obdobju. Infrastruktura, ki je bila narejena in odprta v tem letu, je res imenitna. Klub ima veliko število mladih igralcev, članska selekcija igra zelo dobro in tudi kaže ambicije za prvo ligo, kar je glede na infrastrukturne pogoje – razen če odmislimo garderobe in del, ki ga imajo v načrtu prenoviti tudi v prihodnje – za slovenski nogomet dober primer, da se v manjših sredinah da delati zelo dobro, če deluje tim ljudi z vizijo. Moram reči, da smo zelo presenečeni, da je klub od nastanka v relativno kratkem času prišel na prag prve lige, kar je imenitno.

Ali Brinje spremljate predvsem kot lokalno zgodbo ali kot primer širših razvojnih premikov v slovenskem nogometu? Vidite NK Brinje kot model, ki bi lahko bil vzor tudi za druge sredine?

Glede na imeniten napredek v relativno kratkem času, na ambicije, da se najprej dela na infrastrukturi, obenem pa vzgaja veliko število mladih igralcev kot neko širino in bazo, da je članska ekipa dobro vodena in da v vseh selekcijah delajo strokovni kadri, je to vsekakor nek modus operandi oziroma model za druge sredine v Sloveniji.

Glede na predstave članske ekipe in razvojni koncept kluba – kje po vašem mnenju realno vidite Brinje v naslednjih nekaj letih?

Mislim, da je treba na infrastrukturi narediti še nekaj malega, drugače pa Brinje že zadnjih nekaj let, posebej pa v tej tekmovalni sezoni, resno trka na vrata prve lige. Jaz mislim, da se boste glede na ambiciozno vodstvo, strokovno vodstvo ter igralce, ki jih klub premore, uspeli uvrstiti v prvo ligo.

V Grosupljem danes trenira več kot 400 otrok, v klub pa prihajajo mladi tudi iz okoliških občin. Kakšen poudarek daje NZS širjenju nogometa med mladimi?

V bistvu največjega možnega, ker prihodnost slovenskega nogometa sloni na mlajših generacijah in vzgoji mladih igralcev. Glede na širino, kot smo rekli, za eno tako majhno sredino 400 mladih oziroma otrok predstavlja potencial, ki ga ne smemo spregledati. To je tudi tisto, kar Nogometna zveza Slovenije želi od klubov in spodbuja vlaganje ter razvoj mladinskega nogometa.

Jeseni ste skupaj s predsednikom UEFA Aleksandrom Čeferinom odprli nogometni park Brinje. Kakšen pomen imajo sodobne športne investicije za lokalni in tudi slovenski nogomet kot celoto?

Brez dobre infrastrukture ni možno vzgajati dobrih nogometnih kadrov. To ne velja samo za nogomet, ampak za vse športe. To je ključni in osnovni pogoj ter ima odločilen vpliv. Zato je izjemno pomembno, da lokalna skupnost – in tu moram res izpostaviti in pohvaliti župana Občine Grosuplje, gospoda Petra Verliča – razume pomen ustrezne športne infrastrukture za razvoj nogometa in privabljanje mladih v šport. Infrastruktura je odločilna, da se mladi na spodobnih igriščih ukvarjajo s športom, ki ga želijo, v tem primeru z nogometom. Grosuplje je na tem segmentu naredilo izjemen napredek, zato se je županu in občinskim strukturam treba zahvaliti za podporo, ki so jo namenili ne le nogometu, temveč tudi otrokom v lokalnem okolju.

Na čelu Nogometne zveze Slovenije ste že tretji mandat. Gre za odgovorno, izpostavljeno in hkrati povsem volontersko funkcijo, ob tem pa upravljate z milijonskim proračunom. Kako NZS v razmerah, ko je denar pogosto največja cokla v razvoju, skrbi za finančno stabilnost nogometnega ekosistema – zlasti klubov v drugi ligi, ki nimajo zaledja velikih sponzorjev?

Te pomoči so vezane na konkretne zadeve – bodisi na infrastrukturo bodisi na mladinske pogone in programe, vendar v omejenem obsegu. Mi smo edina športna zveza, ki vlaga v infrastrukturo, čeprav ta ni niti v lasti klubov niti v lasti Nogometne zveze, temveč v lasti občin. Ne glede na to skozi različne razpise in programe poskušamo sofinancirati nekatere zadeve. Iluzorno je pričakovati, da bo nogometna zveza, ki skrbi za tekmovalni okvir in regulativo, tudi finančno vlagala v posamezne klube, saj je tudi sama sponzoriranec in ne sponzor. Živi od sredstev, ki jih ustvari s prodajo sponzorskih in medijskih pravic ter skozi programe Fife in Uefe, ta sredstva pa redistribuira po vsej državi, ob tem pa mora zagotoviti delovanje vsega drugega, kar je povezano z nogometom – od zaposlenih v zvezi do 20 reprezentanc, ki jih vzdržuje. Klubi morajo za svoje delovanje poskrbeti sami. To, kar lahko naredi Nogometna zveza, je dodatek, ki lahko včasih omogoči nekoliko lažje delovanje, ne more pa biti odločilnega pomena.

Nogomet danes ni več zgolj šport, temveč resen posel. Sami ste prehodili pot nogometaša, sodnika in najvišjega funkcionarja, obenem pa dobro poznate tudi poslovni svet. Kako bi po vašem mnenju lahko nogomet – in posebej drugoligaški klubi – postal zanimivejši za podjetnike in vlagatelje, brez da bi pri tem izgubil svojo identiteto, kot zdaj spremljamo v Domžalah ali Iliriji?

Večkrat sem povedal, da se moramo vedno gibati v okviru tega, kar lahko ustvarimo. Obstajajo vodstva klubov, ki imajo previsoke ambicije glede na svoje finančne zmožnosti. Na Nogometni zvezi vedno delujemo v okviru uravnoteženega proračuna – porabimo samo toliko, kolikor lahko ustvarimo. To bi moralo biti tudi prvo in osnovno pravilo za vodstva klubov, da ne prihaja do situacij, kakršnim smo bili priča v preteklosti. Znani so primeri, ko so klubi zaradi finančnih nesorazmerij morali zapustiti prvo ligo in iti v najnižji rang tekmovanja – tudi največji klubi, kot so Olimpija, Mura in Primorje. Zato vedno apeliram na vodstva klubov, da delujejo v okviru realnih zmožnosti. Seveda pa je v omejenem poslovnem okolju, kjer se za isti oglaševalski kolač poteguje več športov, težje zagotoviti sredstva. Najbolj izpostavljeni pobirajo največ, drugi, ki so bolj inovativni, pa lahko podjetja in oglaševalce pritegnejo na lokalni ravni. Tu je treba biti zelo dejaven, da lokalno okolje podpira lokalni šport.

NK Brinje je zrasel na prostovoljstvu, a razvoj kluba to raven že presega. Kakšen je vaš nasvet klubom, ki stojijo na prelomnici med amaterizmom in profesionalizacijo, še posebej ob številnih opozorilnih zgodbah, ki ste jih omenili?

Če pogledamo modele v nekaterih skandinavskih okoljih, ki so gospodarsko zelo močna, pa kljub temu ohranjajo precejšnjo mero amaterizma, vidimo, da profesionalizacija ni edina pot. Profesionalizirati se je mogoče tam, kjer se zbere dovolj sredstev, da profesionalni pogon deluje na vzdržni ravni stroškov. Drugje je možna tudi kombinacija. Nimam univerzalnega modela, saj je vse odvisno od številnih dejavnikov – od zmožnosti posameznega okolja, oglaševalskega prostora in gospodarskih gibanj. Nekateri prvoligaši solidno delujejo s proračunom okoli milijona in pol evrov, drugi pa imajo deset, dvanajst ali petnajst milijonov in še vedno dolgove. Ključno je nadzorovati stroške in delovati v okviru ustvarjenega.

Kakšna pa se vam zdi, glede na sedanjo sliko, prihodnost slovenskega nogometa?

Glede na uspehe, ki jih slovenski nogomet dosega, in ob dejstvu, da gre za majhno državo, sem optimist. Tudi na klubskem področju. Število otrok, ki vstopajo v nogomet, iz leta v leto narašča, kar je dober znak, čeprav so zmogljivosti klubov omejene in so nekateri že prezasedeni. Glede na globalni pomen nogometa se za prihodnost športa ni bati, bojim pa se, da bo v prihodnje na voljo manj sredstev. Treba bo poiskati inovativne načine financiranja klubov. Menim tudi, da se bodo vrednosti igralcev, zlasti v manjših sredinah, nekoliko znižale in prišle na bolj vzdržen nivo za klube.

Selektorju Matjažu Keku se je ob koncu novembra iztekla pogodba. Ste v NZS že razmišljali o naslednjih korakih glede vodenja reprezentance?

Z nekaterimi se pogovarjamo, krog smo skrčili na manjše število možnih kandidatov. Nagibamo se k temu, da ostanemo znotraj slovenske nogometne stroke, in mislim, da bomo do konca prve polovice januarja, nekje do 20. januarja, to tudi razrešili.

Kakšna misel ob zaključku leta za NK Brinje?

Brinju želim, da nadaljujete v tej smeri, ki ste jo začrtali in jo v zadnjem obdobju odlično izvajate. Želim vam vse dobro v novem letu, tudi tekmovalno in uvrstitev v prvo ligo – zelo ste blizu! Predvsem pa, da še naprej delujete na tem področju vzgajanja mladih, privabljanja mladih nogometašev in zaposlovanja kakovostnih strokovnih kadrov, kot ste to počeli doslej. Vse dobro Brinju v letu 2026, tako tekmovalno kot tudi na vseh drugih področjih.

Gospod Mijatović, najlepša hvala in vabljeni še na kakšno tekmo v Grosupljem.
Z veseljem.

Barbara Pance

Foto: NZS

Športni direktor Tine Zupan: »Organsko smo prerasli drugo ligo. Pripravljeni smo na izziv prve lige.«

Tine Zupan, dolgoletni športni direktor NK Brinja, od leta 2018 skrbi za športno strategijo, razvoj kadra in delovanje kluba. Tesno sodeluje z glavnim trenerjem in ostalimi športnimi akterji pri sestavljanju ekipe, kadrovskih odločitvah, strategiji razvoja in načrtih kluba za prihodnost. Pod njegovim mandatom se je klub prebil v stabilno pozicijo v 2. slovenski ligi, razvila se je mladinska šola in modernizirala infrastruktura, kar velja za pomembne dosežke Brinja v zadnjih sezonah. Velik poudarek daje gradnji baze igralcev iz mladinskih selekcij in vključevanju doma vzgojenih talentov v člansko moštvo, kar je del filozofije kluba. Je t. i. arhitekt vzpona kluba, ki ne hiti in zato zmaguje. Zupana spremljamo tudi kot komentatorja nogometa, ki nastopa predvsem za Arena Sport Slovenija, kjer komentira in analizira nogometne tekme in vsebine, zlasti iz angleške Premier League, in drugih evropskih lig ter nogometnih tem v oddajah in podkastih v različnih domačih medijih. Za klubsko stran je strnil je nekaj vtisov o minulem obdobju in se zazrl tudi v prihodnost delovanja kluba in njegove vloge v slovenskem nogometu.

Tine, kakšen je vaš pogled na minulo leto NK Brinje, ki je pomenilo prelomnico, ko se je kakovostno in trdo delo obrestovalo s stabilno pozicijo tik pod vrhom druge lige, novim stadionom in prepoznavno mladinsko šolo?

V nogometu se stvari odvijajo tako hitro, da imaš redko priložnost razmišljati o preteklosti. Minulo leto je bilo polno izzivov, a to v našem klubu ni nič novega. Največji premik naprej smo vsekakor dosegli na infrastrukturnem področju, rezultati članske ekipe so zgolj nadgradnja doseženega v zadnjih sezonah, mladinska šola pa ima že lep čas stabilno vlogo v slovenskem nogometnem prostoru. Lepo je razmišljati o letošnjem napredku kluba, a čim se ustaviš, že stagniraš, zato gledamo zgolj v prihodnost.

Če se najprej ustaviva pri članskem nogometu: vsak resen klub ima trdno osnovo prav v članski ekipi. Menite, da je Brinje glede na dosedanje rezultate pripravljeno na stopnico višje, torej na preboj v prvo ligo?

Ko smo se uvrstili v drugo ligo, sem sodelavcem rekel, da bo prišel čas, ko bomo tudi drugo ligo organsko prerasli. Počasi prihajamo do tega nivoja, nič pa se ni zgodilo čez noč. In nič se ne bo zgodilo samo od sebe. Mislim, da smo celostno pripravljeni na izziv prve lige. A to pravico, da bomo aprila in maja imeli resne možnosti za uresničitev naših načrtov in ambicij, si moramo priboriti. Nihče nam v preteklosti ni ničesar podaril in tudi jutri nam ne bo nihče ničesar podaril. Pošteno bomo krvaveli, če želimo narediti še korak naprej v spomladanskem delu sezone.

Težko je napovedovati, vendar: ali je klub pripravljen na prvoligaško konkurenco ali obstaja nevarnost, da bi se ponovila zgodba klubov, ki so bili v eliti le muha enodnevnica?

Del tega projekta sem že skoraj osem let in nikoli nismo ničesar prehitevali. Mnogi so nas v preteklosti strašili, da je že druga liga za naš klub prevelik zalogaj. Imamo svoj način dela, svoje poglede na nogomet in svoj proces, ki nas je pripeljal do trenutnega nivoja. Zagotovo bomo vse omenjeno še nadgrajevali in morali nadgrajevati, če želimo preživeti tudi na najvišjem nivoju slovenskega nogometa. Najprej pa moramo tja sploh priti. Če nam uspe, bo to gromozanski izziv, ki se ga zgolj veselimo, nikakor pa se ga ne bojimo. Vse, kar počnemo, je del našega dolgoročnega načrta. Uvrstitev v prvo ligo – ko se bo enkrat zgodila – bo tako le naravna naslednja stopnička našega razvoja.

Koliko je k napredku prispeval nov stadion – bolj v smislu miselnosti in samozavesti kluba ali spremembe strokovnega pristopa do igre?

Infrastruktura je izjemno dragocena. Najprej zaradi bistveno boljših možnosti za razvoj naših igralcev in našega trenažnega procesa, pa tudi za splošno prepoznavnost in ugled kluba. Naš pristop se zaradi vrhunskih pogojev ni spremenil, le še bolj kakovostno ga lahko izvajamo. Posledično klub postaja vse bolj zanimiva destinacija za igralce vseh generacij.

Glede na predstave ekipe se v medijih že pojavljajo informacije o morebitnih prestopih nekaterih igralcev. Veliko pozornosti je požela zgodba mladega vratarja Jake Zrneca, ki je proti Mariboru ne samo branil, temveč tudi zadel enajstmetrovko. To vidite kot uspeh kluba?

Zagotovo je to velik uspeh kluba. Jaka je pravi produkt Brinja – živi nekaj minut stran od stadiona, tu je začel igrati nogomet pri najmlajših in se prebil vse do članskega moštva. Ljudje večinoma poznajo le njegovo trenutno verzijo, pot do tu pa je bila dolga. Gre za fanta, ki se je nekoliko pozneje biološko razvil, a smo v klubu vanj vedno verjeli, ker ima specifične tehnično-psihološke sposobnosti. Njegova trenutna vrednost na trgu je velika zasluga dela v naši nogometni šoli in verjamem, da je tudi spodbuda za vse mlade fante iz domačega okolja, ki se skozi mlajše selekcije prebijajo proti svojim sanjam. Ne bojimo se v ospredje potisniti mladih fantov, če dokažejo, da so sposobni igrati na tem nivoju. Nič pa ni podarjenega – ne pri nas in ne v nogometu na splošno. Jaka si je vse zaslužil sam. Tako bo tudi pri vsakem naslednjem fantu iz naše nogometne produkcije.

Kaj pa to pomeni za obstoj ekipe, njeno konsistentnost in uigranost? Ali lahko morebitni odhodi porušijo složnost moštva?

Resnega osipa ne bo. Imamo zelo homogeno slačilnico in kljub precejšnjemu zanimanju drugih klubov za naše igralce bodo fantje odhajali le, če bi se zgodilo kaj senzacionalnega. Drugi klubi se morajo zavedati, da naših draguljev poceni ne bo mogoče dobiti. Prehajamo na poslovni model, kjer bo klub lahko živel od svojega dela in lastne produkcije. Igralcev ne ustvarjamo zato, da bi jih podarjali večjim klubom. Nismo socialna ustanova, temveč resen, moderen in poslovno usmerjen nogometni klub. Ob tem pa moram dodati, da smo v zadnjih letih vedno uspešno prebrodili in nadomestili odhode ključnih igralcev. Svojemu delu zaupamo. Imamo postavljen sistem, ki funkcionira. Prepričan sem, da bo Brinje v drugi polovici sezone še močnejše.

Mladinska šola NK Brinje je ena največjih in najbolj prepoznavnih v Sloveniji. Koliko kot strokovni direktor kluba pozornosti namenjate delu z mlajšimi selekcijami?

Ogromno. Klub smo gradili iz nogometne šole in celoten model temelji na vzgoji domačih nogometašev. Po kakovosti dela, usklajenosti sistema in raznovrstnem razvoju igralcev se v Sloveniji z nami ne more primerjati nihče. Drugo vprašanje pa je, kje in kako lahko pariramo finančno. Nogometno šolo želimo v prihodnjih letih še dodatno razvijati z dodatnimi kadri in še boljšimi vsebinami. Razvojnih idej nam ne manjka, izzivov prav tako ne.

Tine, je interes kluba predvsem v gradnji baze doma vzgojenih igralcev ali se ozirate tudi po tujih? Katere so prednosti in slabosti domačih igralcev?

Osnova kluba je predvsem razvoj slovenskih igralcev. Vedno pa si želimo, da je čim več igralcev iz našega okolja in naše nogometne šole. Trenutno je takšnih v kadru članskega moštva devet. Ti se vseh principov našega nogometa učijo že dlje časa, kar jim omogoča lažji prehod skozi selekcije vse do članske ekipe. Naš taktični sistem je specifičen, unikaten in zahteven, zato igralci od drugod potrebujejo nekaj časa, da ga osvojijo. Res pa je, da nivo, na katerem igramo, zahteva kakovost, ki ni samoumevna. Pri fantih iz naše šole si vselej želimo čim bolj realen pogled na trenutno stanje in sposobnosti. Vsi bi si želeli naenkrat preskočiti več stopnic, česar pa v vrhunskem športu ni. S tem izzivom se soočamo vsi klubi v Sloveniji. Včasih pri mladih fantih in njihovih starših pogrešam več potrpežljivosti in realnosti. Medsebojno zaupanje je ključnega pomena. Nogometni razvoj nikoli ni linearen.

Kje vidite NK Brinje v naslednjih petih letih?

Trenutno se bolj ukvarjam z vprašanjem, kje vidim Brinje čez pet dni. Nikoli ne smeš pozabiti, od kod si prišel. Če pomislim, kje smo bili pred petimi leti, je to morda najboljša predstavitev tega, kam lahko pridemo. Leta 2020 smo prvo sezono z mladinsko in kadetsko ekipo igrali v prvi slovenski ligi U19 in U17. Članska ekipa pa je bila še leto in pol oddaljena od uvrstitve v drugo ligo. Če se bo klub tako razvijal naprej, bomo vsi zadovoljni. Prepričan pa sem, da je naš vzpon v naslednjih letih lahko še bistveno bolj sunkovit. Nadaljevanje infrastrukturnega razvoja in razvoj vseh procesov znotraj kluba sta naša glavna naloga.

Kakšno je vaše sporočilo igralcem, članom in simpatizerjem kluba ob vstopu v novo leto?

Vsem vse dobro. Čaka nas leto, polno izzivov in uresničevanja sanj. Za navijače se bo to bolj intenzivno začelo marca, ko se nadaljuje ligaška sezona. Za nas, ki se dnevno ukvarjamo s problematiko Brinja, pa počitka praktično ni. Našim članskim igralcem želim še nekaj mirnih prazničnih dni, kajti priprave, ki sledijo, bodo peklenske. Našim mladim nogometašem pa veliko užitkov pri igranju nogometa in sklepanju novih prijateljstev. Nogomet mora biti zanje predvsem zabava. Želel bi si, da bi to bolje razumeli tudi klubi in starši.

Barbara Pance

Foto: Arena sport

Brinje je pripravljeno na največji korak doslej

Pred zaključkom leta je svoje poglede na delovanje kluba, opravljeno delo ter ambicije in cilje za prihodnost strnil NK Brinje Grosuplje predsednik Andraž Zrnec, ki je v pogovoru spregovoril o članski ekipi, mladinski šoli, infrastrukturnem razvoju ter izzivih, ki klub čakajo v naslednjih letih.

NK Brinje ne skriva ambicij, da bi člani vstopili med najmočnejše igralce nogometa v Sloveniji – v prvo ligo. Kakšna je pri tem zmožnost in podpora uprave kluba? Kje so največje pasti?

Mi imamo že kar nekaj izkušenj z napredovanji . Bo pa to napredovanje, če nam uspe, največji preskok do sedaj. Tega se zavedamo in smo na izzive pripravljeni, kolikor je le mogoče. Prvi, infrastrukturni izziv je v veliki meri zaključen. Ob morebitni uvrstitvi v prvo ligo nas čaka še nekaj, bolj ali manj kozmetičnih popravkov, in to bi potem moralo zadostovati za igranje prve lige. V zimskem premoru imamo zdaj na voljo dva meseca časa, da se pripravimo na spomladanski del prvenstva. V upravnem odboru ( UO) si bomo seveda prizadevali, da zagotovimo fantom in strokovnemu štabu najboljše možne pogoje, da cilj dosežemo.

NK Brinje slovi tudi po močni mladinski šoli. Kaj je vaš odgovor kritikom, ki menijo, da je pritisk na otroke prevelik že v zgodnjih selekcijah?

V klubu se trudimo, da lahko nogomet v domačem okolju igrajo vaši otroci do konca osnovne šole. Tak je tudi naš dogovor z Občino Grosuplje in trudimo se ga spoštovati. V ta namen imamo v posameznih starostnih kategorijah tudi več ekip. Kasneje pa se je seveda treba soočiti tudi s selekcioniranjem, ki največkrat ni prijetno niti za nas niti za fante. Takrat se je treba navaditi tudi na določen pritisk, ki je neobhoden, če si ambiciozen in imaš jasne cilje. Težko pa ocenim, kdaj je za to dovolj zgodaj, saj se vsak posameznik verjetno po svoje sooča in dojema ta proces. Predvsem pa bi si želel, da otroci nogomet jemljejo kot igro in v njej uživajo kolikor dolgo se le da.

NK Brinje je skupaj z Občino Grosuplje spisal eno največjih športno-infrastrukturnih zgodb v zadnjem desetletju. Kljub vsemu pogoji še vedno niso idealni. Kaj je trenutno največja infrastrukturna težava, ki ovira razvoj kluba?

Veseli nas, da je Občina Grosuplje izpeljala ta projekt. Še nekaj let nazaj, ko smo se pogovarjali, kaj bi si želeli, je bil tak park znanstvena fantastika. Zdaj pa imamo nov nogometni park, na katerega moramo biti vsi Grosupeljčani ponosni. Še bolj pa nas veseli, da smo v klubu temu sledili z rezultati in tako upravičili investicijo.
Seveda ob teh novih igriščih prav bode v oči stavba, v kateri imamo del svojih prostorov. V prihodnje se bomo potrudili, da v sodelovanju z Občino poiščemo primerno rešitev tudi za ta problem in celostno zaključimo nogometni park.

So trenutna igrišča, garderobe in spremljevalni prostori primerni za število otrok, ki trenirajo v klubu, za vse gostujoče ekipe in obiskovalce?

Seveda ne. A vendarle je treba biti realen in pošten ter se zavedati, da nismo edini v Občini, ki se soočamo s takšnimi ali drugačnimi problemi. Še leto ali dve nazaj bi za takšne pogoje »ubijali«. Klub je do teh pogojev prišel postopoma. Infrastruktura je vedno sledila rezultatu. Vedno. In nimam razloga, da ne bi verjel, da bo tako tudi v prihodnje.

Z novim stadionom in urejeno tribuno s ploščadjo se tudi na članskih tekmah število gledalcev povečuje. Še posebej na tekmah, kjer se Grosupeljčani pomerijo s pionirji nogometa. Obiskovalci so presenečeni nad spremljevalno ponudbo. Se v prihajajoči sezoni obetajo kakšne večje spremembe?

Pri nas je edina stalnica sprememba. Imamo vse, kar imajo veliki: VIP-ložo, ploščad za druženje navijačev, spletno trgovino, fizično trgovino itd. V primerni velikosti seveda, a vendarle. V prihodnji sezoni pa bomo ne glede na rang tekmovanja uvedli vstopnino za ogled tekem. Mislim, da smo eni redkih, če ne edini, ki nudimo ogled tekem brezplačno. Ponudili bomo več možnosti nakupa vstopnic, skupaj z različnimi ugodnostmi za naše člane in podpornike. Korak naprej bomo naredili tudi pri ponudbi hrane, kjer smo že dogovorjeni z lokalnim ponudnikom.

Kje vidite NK Brinje čez pet let: kot stabilen mladinski klub ali kot ambiciozen klub z jasno člansko zgodbo?

Eno brez drugega pri nas k sreči ne gre, če zaradi drugega ne že zaradi regulacije NZS. Brinje Grosuplje bo čez pet let stabilen prvoligaš z še vedno odlično nogometno šolo, kakovostnim kadrom in pristnimi odnosi. Močno vpet v lokalno okolje, s podporo lokalnega gospodarstva in politike.
Nogometni park bo zaključen, narejeni bodo načrti za širitev kapacitet stadiona. Klub bo z novim predsednikom UO in svežim kapitalom pripravljen za napad na vrh slovenske lige.

Je cilj kluba vzgoja igralcev za večje klube ali dolgoročna samostojna konkurenčnost?

Naš klub je zrasel prek nogometne šole. V tem času smo vzgojili kar precej igralcev, ki so se preizkusili tudi v večjih klubih. Prav tako so v naš klub prišli igralci iz t. i. večjih klubov in se tukaj nogometno razvijali. Promet je ves čas dvosmeren. Prav to pričakujem tudi v prihodnje. Dandanes si samo s svojimi igralci oziroma igralci iz lastne nogometne šole težko konkurenčen. Seveda pa si prizadevamo čim več svojih otrok vključiti v člansko moštvo in to bomo počeli tudi v prihodnje.

Če bi danes pred vas stopil starš in vprašal: »Zakaj naj svojega otroka zaupam prav NK Brinje?« – kakšen bi bil vaš iskren odgovor?

To se v vseh teh letih še ni zgodilo in dvomim, da se kdaj bo. A vendarle: predvsem ocenjujem, da smo ravno prav ambiciozno okolje, s kakovostnimi trenerji, močno vpeti v lokalno skupnost. Odlična infrastruktura, mirno okolje in ravno pravšnja pričakovanja – kot bi rekli vi, ravno prav pritiska. To je le nekaj razlogov, ki prepričajo. Vse to je v zadnjem obdobju namreč že prepričalo kar nekaj nadarjenih igralcev, da se nam pridružijo, saj slovimo kot eden bolje organiziranih klubov v regiji, če ne celo v Sloveniji.

Nedavno je veliko priznanje NK Brinje izrekel nekdanji selektor slovenske nogometne reprezentance Matjaž Kek, ki je grosupeljski klub ocenil kot edino svetlo točko v drugi ligi. Kaj vam pomeni takšno priznanje strokovnjaka?

Seveda godi, ko te pohvalijo, še posebej, ko te pohvali takšna nogometna avtoriteta, kot je Matjaž Kek. Ne spremeni pa to dejstva, da bo treba jutri zjutraj vstati in trdo delati, da ostanemo na začrtani poti. Pred nami je zagotovo najbolj napornih šest mesecev v zgodovini kluba, ko moramo vsi v klubu in okoli njega dati svoj maksimum, da bomo na koncu tam, kjer si želimo biti.

Že marca se obeta veliki dogodek – tekma v četrtfinalu Pokala Slovenije z ljubljansko Olimpijo. Lani smo spremljali dvoboj na zelenici, ki ni bila vredna svojega imena, pa so se igralci pod vodstvom trenerja Gorana Markovića izvrstno odrezali. Se morda prihodnje leto lahko nadejamo celo poraza Olimpije na tleh domačinov?

V medijih smo lahko večkrat prebrali, kako je pokal še edina pot Olimpije v Evropo. To seveda ne drži. Je pa pokal resnično edina pot v Evropo za nas. Ko bo prišel ta dan, bomo naredili vse, da na tej poti ostanemo kar se da dolgo. Že proti Mariboru smo dokazali, da lahko tekmujemo tudi s prvoligaši, proti Olimpiji pa moramo dokazati, da to ni bilo naključje.

Gospod predsednik, kakšne so vaše želje članom ob zaključku leta?

Vse dobro v letu 2026, predvsem veliko potrpežljivosti in vztrajnosti, ki nam ju včasih primanjkuje.
Predvsem pa, da bi še dolgo skupaj pisali to čudovito zgodbo.

Barbara Pance

Sprememba pravilnika o plačilu članarine in vadnine

Spoštovani člani kluba, spoštovani starši,


Upravni odbor kluba je zaradi rasti stroškov kluba na svoji prvi seji, dne 3. decembra 2025 sprejel sklep o zvišanju vadnin, ki so sedaj primerljive ostalim klubom na našem nivoju. 
Zvišanje vadnin se uveljavi z mesecem januarjem 2026 in bo vidno na februarski položnici.
Znižanja vadnin za drugega in vsakega nadaljnjega otroka ostajajo v veljavi, prav tako znižanja ali oprostitve, v kolikor so posredovane pravočasno.
Zahvaljujemo se vam za razumevanje in pravočasno poravnavo mesečnih obveznosti. Novi pravilnik dostopen na TEJ POVEZAVI.


Upravni odbor NK Brinje Grosuplje

Matjaž Kek: »Očitno ste našli pravo pot. Brinje je dobra zgodba.«

Matjaž Kek. Še donedavno ikona slovenskega nogometa, ki je reprezentanco popeljal na svetovno in evropsko prvenstvo, je po koncu kvalifikacij za svetovno prvenstvo, v katerih si Slovenija ni zagotovila uvrstitve na veliko tekmovanje, glavni obraz športnih medijev.
Tako je v obsežnem intervjuju za Ekipo spregovoril o težavah slovenskega nogometa na najvišji ravni. Ob tem pa kot svetlo točko na nogometnem zemljevidu izpostavil naš klub, NK Brinje. »Naša liga ni v redu in na nogometni zvezi bodo morali glede tega kaj narediti. Ne defenzivno poudarjati, kaj so že naredili, temveč biti konkretni na konkretne težave. Polovica prve lige je na robu preživetja, v drugi ligi ni nekih zelo obetavnih zaledij razen res krasnega projekta v Grosupljem.«
Matjaž Kek, ki še ne odhaja v nogometni pokoj, ampak si je trenutno vzel le nekaj časa za počitek, si je pred tekmo Celja z Reko vzel čas za pogovor o našem drugoligašu, ki ga je presenetil z dobrim delom. Pa čeprav, kot pravi, »ste premagali moj Maribor.«

Gospod Kek, zasledila sem vaše pozitivno razmišljanje o klubu NK Brinje – kaj ste imeli v mislih oziroma zakaj ste to izjavili?

»Za tem, kar sem izjavil, stojim in to lahko z veseljem objavite. Na koncu koncev mislim, da si to tudi zaslužite, glede na to, kako delujete, s katerimi principi, na kakšen način. Rezultati niso slučajni. Zmaga nad Mariborom v pokalu je morda najboljša ilustracija vašega karakterja in vašega kluba. Kluba ne poznam osebno, vse spremljam le prek televizije in prenosov. Zdi se mi, da je to dober način dela. Morda je za koga drugega povsem normalno, da imamo tuje vlagatelje – to je danes v svetu običajno –, vendar se da delati tudi drugače in vi ste svetel primer tega. Čestitam vam vsem skupaj in želim vse dobro. To je moja misel. Kot pravim, sploh ne vem, ali koga osebno poznam, razen nekaterih igralcev skozi mlajše selekcije. Zelo všeč mi je vse skupaj. Čeprav ste premagali moj Maribor, ne, tako da …«

Ja, to sem prebrala, da ste s srcem v Mariboru.

»Mislim … to je meni tisto licemerstvo. Ker sem bil selektor Slovenije, naj bi zdaj rekel, da navijam za vse? Pa to ni res. Če si rojen v klubu, če si tam živel, je normalno, da ti nekje v ozadju srce bije za tvoj klub. To pa ne pomeni, da moraš kogarkoli protežirati. Ampak v Sloveniji se to zelo težko razume.«


Ali boste zdaj po koncu selektorske kariere kaj več spremljali oziroma boste bolj pozorni tudi na drugoligaše?


»Relativno dobro spremljam drugo ligo, spremljal sem jo, in bila mi je zelo všeč v obdobju, ko je bila valilnica talentov. Zadnje leto ali dve se bojim, da to malo ugaša, ampak spremljam. Projekt Nafte je pokazal, da je lahko enakopravna prvoligašem, pa Brinje tudi. Potem so tu Triglav in druge svetle zgodbe. Vsi pa se sprašujemo, kaj je z Gorico, ki je bila državni prvak, imela ogromno reprezentantov, pa nikakor ne pride na zeleno vejo. Še vedno trdim: eno je klub, drugo pa razumevanje lokalnega okolja. Če tega ni, je zelo težko. Pa očitno ste našli pravo pot, pravi dogovor, in meni je to v redu. To je dobra zgodba.«

Hvala. Veliko dela v našem klubu stoji na entuziazmu – tudi starši otrok v mladinski šoli, ki je močna, ima okoli 400 članov, pripomorejo k uspešni zgodbi. Veliko dela je v lastni režiji. Morda se to pozna, ker je finančno vse skupaj zelo na tesno.

»Glejte … Če bomo iskreni, tudi na najvišjem nivoju – govorim z vidika reprezentance, svetovnega prvenstva, evropskega prvenstva, Evrolige, Lige prvakov – marsikatera zgodba temelji na entuziazmu. Tudi moja zgodba na Reki je v hrvaškem okolju slonela na tem. Zaradi tega pravim: brez pripadnosti, brez ljubezni do okolja, v katerem si, brez identifikacije z njim, nimaš veliko možnosti. Zato mi je na primer všeč celjska zgodba, kjer so se tuji vlagatelji, trener in igralci znali identificirati z okoljem. Vaša zgodba je še en tak primer. Pa Nafta, pa drugi … Da, se da. A morali bomo narediti kakšen korak nazaj, da bomo našli tiste korenine, temelje, na katerih je stal slovenski nogomet.«

Kaj pa zdaj? S čim se zdaj spogledujete, kje boste pristali? Imate že kaj v načrtu?

»Ne. Tukaj, kjer del svojega življenja preživim v Opatiji, gledam proti svoji Rujevici, proti Trsatu … Grem na tekmo Rijeka–Celje kot gledalec, čisto v miru. In to mi zdaj ustreza.«

Nimate še ponudb?

»To pa … ne vem, ali je to za najin pogovor, ampak ne, niti ne iščem kaj dosti. Bil sem res vpet v Reki šest let, pa reprezentanca.

Rabite malo počitka?

»Ne. V teh letih te počitek lahko zavede. Poleniš se. Ampak v tem trenutku uživam dneve brez obveznosti, z manj medijskega pompa. V redu mi je.«

Potem pa ste povabljeni na kakšno tekmo v Brinje – mogoče pokalno z Olimpijo.

»To bi bilo zelo zanimivo. Vidim, da imate tekmo doma, ne?«

Ja, doma. Marca.

»Upam, da boste igrali doma.«

Žreb nam je določil tekmo doma.

»Ampak ne razmišljate, da bi šli na večji stadion?«

Ne, ker imamo nov stadion, ki ga je omogočila Občina Grosuplje.

»Hvala bogu. Govorim iz izkušenj, ne kar tako brezveze. Na Hrvaškem se pogosto zgodi, da ko manjši klub dobi velikega nasprotnika – Rijeko, Dinamo, Hajduk –, prestavijo tekmo drugam: zaradi varnosti ali večjega stadiona. Ampak ravno čar pokala je, da mali klub igra doma. Mali seveda v narekovajih. Da klubi iz nižjih lig dobijo možnost igrati proti boljšim. To je čar pokalnih tekmovanj – presenečenja. Ne samo pri nas, povsod: v Angliji, Nemčiji … Želim vam vse dobro še naprej. Hvala, da ste poklicali. Vi držite svojo linijo – v redu je to.«

Najlepša hvala, gospod Kek. Spomladi vas povabimo na pokalno tekmo na naš novi stadion v Brinje.

»Z veseljem. Če bom v Sloveniji, z veseljem. Srečno.«

Barbara Pance

Foto: NZS

Brinje Grosuplje še drugič boljše od Beltincev

V zadnjem jesenskem prvenstvenem krogu, ki je hkrati tudi prvi, drugega dela prvenstva so nogometaši Brinja še drugič v sezoni premagali Beltince.

BRINJE GROSUPLJE : BELTINCI KLIMA TRATNJEK 1 : 0
Vid Hojč(56')

Samo Matjaž, Aleks Zlatkov, Nik Zrnec, Jan Kovač, Ajdin Dergić in Nejc Klašnja. To so nogometaši, ki so bili v prvi polovici jesenskega dela člani udarne zasedbe trenerja Gorana Markoviča, danes pa so člani liste odsotnih, težje poškodovanih nogometašev. Ti so skupno zabili tretjino vseh doseženih zadetkov Brinja v 16ih krogih jesenskega dela prvenstva. Ob tem, ko so nogometaši zaradi poškodb odpadali, je ekipa na površje porivala nove in nove nogometaše, ki so odlično nadomestili poškodovane soigralce in prav eden od njih je danes odločil tekmo.

Trener Goran Marković je na igrišče poslal sledečo enajsterico: Jaka Zrnec(V), Kevin Benkič, Vinko Skrbin, Vid Hojč, Marcel Kene, Nikola Jovićević, Tin Levanić, Matevž Matko, Rok Maher, Nejc Pušnik(K), Gašper Černe. Iz klopi so na priložnost čakali: Urban Trobec(V), Mark Tomšič, Matej Mehle, Marko Krstić, Ivano Čančar, Hridaya Vinay Jain, Lan Vidergar.

Gostje se v Grosuplje niso prišli braniti, temveč so odkrito pokazali željo, da bi iz Grosuplja odnesli poln izkupiček točk. V dokaj izenačeni tekmi sta obe moštvi imeli nekaj obetavnih situacij, a so bili zaključki premalo natančni, vendar sta mreži mirovali. Prvi polčas se je končal brez zadetkov z 0:0.

V 11. minuti nadaljevanja igre v drugem polčasu so nogometaši Brinja izvedli protinapad in po podaji Marcela Keneta je Vid Hojč hladnokrvno zaključil akcijo za vodstvo Brinja 1:0. V nadaljevanju je bila tekma dinamična in na obeh straneh je bilo nekaj situacij, ko bi napadalci lahko bolje zaključili obetavne akcije. Ob koncu tekme so gostje zadeli tudi vratnico domačega gola, vendar se rezultat ni več spreminjal.

S 13. prvenstveno zmago in tremi neodločenimi rezultati nogometaši Brinja odhajajo neporaženi na zimski premor. Po nepopolno odigranemu krogu so zavzeli sam vrh prvenstvene lestvice 2. SNL in imajo na njej pred tretjim že 9. točk prednosti.

Za zaključek jesenskega tekmovalnega obdobja v četrtek 27.11.2025 ob 18.00 uri sledi še tekma osmine finala Pokala Pivovarna Union. V Grosuplje prihaja Kety Emmi&Impol Bistrica. Vstopnice so od danes dalje na voljo v baru OVI 46, na Prešernovi cest 82 v Grosupljem, po enotni ceni 5 €.

Glede na prikazano v jesenskem delu prvenstva, si nogometaši Brinja Grosuplje in strokovno vodstvo zaslužijo, da jih z obiskom v Nogometnem parku Brinje Grosuplje podpremo in pospremimo na zimski odmor.