Predstavljamo lokalne junake: Nikola Jovićević

Prvi izmed junakov polfinalne tekme za Pokal Slovenije med Brinjem in Radomljami, domači napadalec Nikola Jovičević, je mlinarjem zadal usodni udarec z golom tik pred iztekom tekme. 

V zadnjem obdobju je večkrat opozoril nase z odločilnimi predstavami. Nekdanji mladi up Olimpije in Domžal, je bil v preteklosti vpoklican tudi v mlajše reprezentančne selekcije reprezentance Črne gore, po krajši epizodi v Muri pa svojo zgodbo uspešno nadaljuje v dresu NK Brinje.

Nikola, takoj po zmagi ste povedali, da so se vam pravzaprav uresničile sanje. Da ste vnaprej predvideli, da vam bo Marcel Kene podal žogo in boste zadeli. Čemu pripisujete svoje sanje in ali sicer pogosto v sanjah vidite razplet dogodkov?

Ko si nekaj močno želiš, trdno delaš za to in se ti vse vrti okoli tega, imaš potem tudi sanje take. Vemo pa da so sanje za to da se uresničijo in meni ter moji ekipi se je na srečo točno to zgodilo.

Kot edini strelec polfinalnega obračuna ste zagotovo junak tekme. Kako pa ste preživeli zadnje tri minute tekme pred koncem - vam je ura tekla počasneje, preden ste lahko upravičeno slavili?

Kot prvo bi rad povedal da imamo polno ekipo junakov včerajšnje tekme ne samo enega, ker je cela ekipa odigrala odlično tekmo. Sigurno pa da ko zadeneš gol tik pred koncem se ti po tem te minute zdijo še dvakrat daljše kot v resnici so. Vendar sem vseeno ostal miren in zaupal ekipi da bomo tekmo pripeljali do konca in zmagali.

Trdega dela ni konec, čakajo vas še ligaške tekme in bližajoči se finale. Kako težko je po takšni tekmi preklopiti nazaj v ustaljeni ritem treningov in tekem?

Mislim da to ne bo problem. Zavedamo se da smo tudi v ligi še živi, hočemo končati na prvem mestu in zato bo vsaka naslednja tekma finale. Prav zato ne bi smelo biti večjih problemov o preklopu na ligaške tekme.

S kakšnimi mislimi pogledujete proti finalu? Ga že sanjate?

Sigurno z mislimi da osvojimo pokal vendar kot sem že povedal je do tiste tekme še nekaj ligaških tekem, ki bodo zelo pomembne. Kot ekipa vedno razmišljamo le o naslednji tekmi in tako bo tudi zdaj.

 

Barbara Pance