Intervju: Branko Ilić

Malo starejšim ljubiteljem nogometa je Branko Ilić dobro poznano ime. Je nogometaš, ki je za slovensko nogometno reprezentanco igral dobro desetletje in skupno zanjo zbral 63 nastopov. Doma je največji pečat pustil v OIlimpiji in Domžalah. V tujini pa je zaigral za Real Betis, Partizan, Hapoel Tel Aviv, Anorthosis, Astano, Lokomotivo Moskva, FC Moskva, Vejle Boldklub in Urawo. Povezan je bil tudi z grosupeljskim nogometom. Danes deluje kot pomočnik selektorja slovenske reprezentance U-19.

Kot mlad nogometaš Olimpije, ste na tako imenovano »dvojno registracijo« pol sezone nogomet igrali tudi v Grosuplju. Se še spominjate tistega obdobja in kako je leta 2002 prišlo do sodelovanja s takratnim klubm GPG Grosuplje?

Seveda se spomnim! Še toliko bolj, ker smo bili tisto polsezono, ko sem bil član ekipe, zelo uspešni.

Ko sem končal mladinsko kariero, sem se moral podati v članski nogomet. A takrat ni bilo preprosto priti iz mladinske ekipe neposredno v člansko, zato sem iskal klub v drugi ali tretji ligi, kjer bi lahko redno igral.

Najprej sem šel na treninge v Domžale, ki jih je takrat vodil Slaviša Stojanović. Po nekaj treningih z njihove strani ni bilo jasnega odziva, ali me želijo vključiti v ekipo, zato sem odšel drugam. Poskusil sem še v Ivančni Gorici, kjer je bil trener g. Mendeš. Tudi tam nisem videl prave priložnosti za naprej.

Na koncu sem se pridružil GPG Grosuplje, kjer je bil trener Tomaž Kavčič. Po nekaj treningih se je odločil, da ostanem del ekipe. On je bil tisti, ki mi je dal priložnost – in jaz sem jo dobro izkoristil. Odigral sem skoraj vse tekme tistega obdobja, preden sem se nato vrnil v Olimpijo.

Kako je bilo za vašo kariero pomembno, da ste pri prehodu iz mladinske v člansko kategorijo dobili igralne minute.

Zelo pomembno. Takrat je bilo ključno, da sem po mladinski ligi začel nabirati minute v članskem nogometu. Mislim, da je bil to eden večjih korakov v moji karieri, saj nisem stagniral, temveč sem takoj dobival redno priložnost za igro.

Imate občutek, da je mladim igralcem pri prehodu iz mladinskih v članske vrste težje kot v vašem obdobju in kaj jim svetujete?

Iskreno – danes je mladim lažje. Veliko več fantov dobi priložnost, da se priključijo prvi ekipi. A to še ne pomeni, da je to zanje tudi dobro.

Moj nasvet je, da se čim manj obremenjujejo z agenti in se raje posvetijo samim sebi. Več trenirati, delati na sebi, predvsem na tistem, kar jim manjka. Če bodo resni, delovni in pripravljeni, bodo prej ali slej priložnost zagotovo dobili.

Kot pomočnik selektorja slovenske mladinske reprezentance U-19 verjetno spremljate tudi Nogometni klub Brinje Grosuplje. Kako vidite njegov razvoj in kako pomemben je za slovenski nogometni prostor?

Seveda spremljam. NK Brinje Grosuplje z načinom svojega dela jasno kaže, da delajo dobro. Imajo veliko mladih in perspektivnih igralcev, kar se odraža tudi v reprezentančnih mlajših selekcijah. Vsak klub v Sloveniji, ki uspešno razvija mlade nogometaše, je izjemno pomemben za prihodnost slovenskega nogometa.

Verjamem, da ste opazili tudi gradnjo nove nogometne infrastrukture v Grosuplju, ki bo zaključena v letošnjem letu. Klubu bodo na voljo tri velika igrišča  in zraven še dva manjša. Kako pomembno se vam to zdi za nadaljni napredek nogometa na tem geografskem področju?

Zdaj smo pa pri eni izmed najpomembnejših stvari v slovenskem nogometu – infrastrukturi. Malo klubov v Sloveniji se lahko pohvali s toliko igrišči za trening.

Tudi najboljši klubi pri nas nimajo pogojev, ki bi jih morali imeti za res kakovosten razvoj mladih igralcev. Včasih trenirajo po dve, celo tri selekcije hkrati na enem igrišču. Prosim lepo?

Zato je ta pridobitev za NK Brinje Grosuplje res velik korak naprej, pa ne glede na to, na katerem geografskem območju se klub nahaja. To je zares pohvalno in zelo pomembno za prihodnost nogometa na tem koncu.

 (gr)