Radenko Mijatović: »Brinje je razvojni model, ki je lahko vzor tudi drugim sredinam v Sloveniji.«

Radenko Mijatović je ena ključnih oseb sodobnega slovenskega nogometa – dolgoletni funkcionar, nekdanji sodnik in aktualni predsednik Nogometne zveze Slovenije. Na čelo NZS je bil izvoljen leta 2016 in funkcijo opravlja že tretji mandat. V intervjuju za našo spletno stran je poudaril, da je NK Brinje primer izjemnega razvoja v majhnem okolju. Ocenjuje, da NK Brinje realno trka na vrata prve lige in ima glede na vodenje ter igralski kader možnosti za napredovanje. 400 otrok, vključenih v Brinje, pa je velik potencial, ki ga ne gre spregledati. Ob koncu je izrazil zmeren optimizem za prihodnost slovenskega nogometa, a opozoril na manj denarja v športu in nujnost finančne discipline ter inovativnih modelov financiranja.

Gospod Mijatović, večkrat vas je mogoče opaziti na tribuni v Grosupljem. Koliko dejansko spremljate dogajanje v drugi slovenski ligi in kaj vas osebno vleče v naš kraj?

Pogledam tudi kakšno tekmo v Grosupljem. Gre za velike spremembe znotraj samega nogometnega kluba, za zelo velik napredek v zadnjem obdobju. Infrastruktura, ki je bila narejena in odprta v tem letu, je res imenitna. Klub ima veliko število mladih igralcev, članska selekcija igra zelo dobro in tudi kaže ambicije za prvo ligo, kar je glede na infrastrukturne pogoje – razen če odmislimo garderobe in del, ki ga imajo v načrtu prenoviti tudi v prihodnje – za slovenski nogomet dober primer, da se v manjših sredinah da delati zelo dobro, če deluje tim ljudi z vizijo. Moram reči, da smo zelo presenečeni, da je klub od nastanka v relativno kratkem času prišel na prag prve lige, kar je imenitno.

Ali Brinje spremljate predvsem kot lokalno zgodbo ali kot primer širših razvojnih premikov v slovenskem nogometu? Vidite NK Brinje kot model, ki bi lahko bil vzor tudi za druge sredine?

Glede na imeniten napredek v relativno kratkem času, na ambicije, da se najprej dela na infrastrukturi, obenem pa vzgaja veliko število mladih igralcev kot neko širino in bazo, da je članska ekipa dobro vodena in da v vseh selekcijah delajo strokovni kadri, je to vsekakor nek modus operandi oziroma model za druge sredine v Sloveniji.

Glede na predstave članske ekipe in razvojni koncept kluba – kje po vašem mnenju realno vidite Brinje v naslednjih nekaj letih?

Mislim, da je treba na infrastrukturi narediti še nekaj malega, drugače pa Brinje že zadnjih nekaj let, posebej pa v tej tekmovalni sezoni, resno trka na vrata prve lige. Jaz mislim, da se boste glede na ambiciozno vodstvo, strokovno vodstvo ter igralce, ki jih klub premore, uspeli uvrstiti v prvo ligo.

V Grosupljem danes trenira več kot 400 otrok, v klub pa prihajajo mladi tudi iz okoliških občin. Kakšen poudarek daje NZS širjenju nogometa med mladimi?

V bistvu največjega možnega, ker prihodnost slovenskega nogometa sloni na mlajših generacijah in vzgoji mladih igralcev. Glede na širino, kot smo rekli, za eno tako majhno sredino 400 mladih oziroma otrok predstavlja potencial, ki ga ne smemo spregledati. To je tudi tisto, kar Nogometna zveza Slovenije želi od klubov in spodbuja vlaganje ter razvoj mladinskega nogometa.

Jeseni ste skupaj s predsednikom UEFA Aleksandrom Čeferinom odprli nogometni park Brinje. Kakšen pomen imajo sodobne športne investicije za lokalni in tudi slovenski nogomet kot celoto?

Brez dobre infrastrukture ni možno vzgajati dobrih nogometnih kadrov. To ne velja samo za nogomet, ampak za vse športe. To je ključni in osnovni pogoj ter ima odločilen vpliv. Zato je izjemno pomembno, da lokalna skupnost – in tu moram res izpostaviti in pohvaliti župana Občine Grosuplje, gospoda Petra Verliča – razume pomen ustrezne športne infrastrukture za razvoj nogometa in privabljanje mladih v šport. Infrastruktura je odločilna, da se mladi na spodobnih igriščih ukvarjajo s športom, ki ga želijo, v tem primeru z nogometom. Grosuplje je na tem segmentu naredilo izjemen napredek, zato se je županu in občinskim strukturam treba zahvaliti za podporo, ki so jo namenili ne le nogometu, temveč tudi otrokom v lokalnem okolju.

Na čelu Nogometne zveze Slovenije ste že tretji mandat. Gre za odgovorno, izpostavljeno in hkrati povsem volontersko funkcijo, ob tem pa upravljate z milijonskim proračunom. Kako NZS v razmerah, ko je denar pogosto največja cokla v razvoju, skrbi za finančno stabilnost nogometnega ekosistema – zlasti klubov v drugi ligi, ki nimajo zaledja velikih sponzorjev?

Te pomoči so vezane na konkretne zadeve – bodisi na infrastrukturo bodisi na mladinske pogone in programe, vendar v omejenem obsegu. Mi smo edina športna zveza, ki vlaga v infrastrukturo, čeprav ta ni niti v lasti klubov niti v lasti Nogometne zveze, temveč v lasti občin. Ne glede na to skozi različne razpise in programe poskušamo sofinancirati nekatere zadeve. Iluzorno je pričakovati, da bo nogometna zveza, ki skrbi za tekmovalni okvir in regulativo, tudi finančno vlagala v posamezne klube, saj je tudi sama sponzoriranec in ne sponzor. Živi od sredstev, ki jih ustvari s prodajo sponzorskih in medijskih pravic ter skozi programe Fife in Uefe, ta sredstva pa redistribuira po vsej državi, ob tem pa mora zagotoviti delovanje vsega drugega, kar je povezano z nogometom – od zaposlenih v zvezi do 20 reprezentanc, ki jih vzdržuje. Klubi morajo za svoje delovanje poskrbeti sami. To, kar lahko naredi Nogometna zveza, je dodatek, ki lahko včasih omogoči nekoliko lažje delovanje, ne more pa biti odločilnega pomena.

Nogomet danes ni več zgolj šport, temveč resen posel. Sami ste prehodili pot nogometaša, sodnika in najvišjega funkcionarja, obenem pa dobro poznate tudi poslovni svet. Kako bi po vašem mnenju lahko nogomet – in posebej drugoligaški klubi – postal zanimivejši za podjetnike in vlagatelje, brez da bi pri tem izgubil svojo identiteto, kot zdaj spremljamo v Domžalah ali Iliriji?

Večkrat sem povedal, da se moramo vedno gibati v okviru tega, kar lahko ustvarimo. Obstajajo vodstva klubov, ki imajo previsoke ambicije glede na svoje finančne zmožnosti. Na Nogometni zvezi vedno delujemo v okviru uravnoteženega proračuna – porabimo samo toliko, kolikor lahko ustvarimo. To bi moralo biti tudi prvo in osnovno pravilo za vodstva klubov, da ne prihaja do situacij, kakršnim smo bili priča v preteklosti. Znani so primeri, ko so klubi zaradi finančnih nesorazmerij morali zapustiti prvo ligo in iti v najnižji rang tekmovanja – tudi največji klubi, kot so Olimpija, Mura in Primorje. Zato vedno apeliram na vodstva klubov, da delujejo v okviru realnih zmožnosti. Seveda pa je v omejenem poslovnem okolju, kjer se za isti oglaševalski kolač poteguje več športov, težje zagotoviti sredstva. Najbolj izpostavljeni pobirajo največ, drugi, ki so bolj inovativni, pa lahko podjetja in oglaševalce pritegnejo na lokalni ravni. Tu je treba biti zelo dejaven, da lokalno okolje podpira lokalni šport.

NK Brinje je zrasel na prostovoljstvu, a razvoj kluba to raven že presega. Kakšen je vaš nasvet klubom, ki stojijo na prelomnici med amaterizmom in profesionalizacijo, še posebej ob številnih opozorilnih zgodbah, ki ste jih omenili?

Če pogledamo modele v nekaterih skandinavskih okoljih, ki so gospodarsko zelo močna, pa kljub temu ohranjajo precejšnjo mero amaterizma, vidimo, da profesionalizacija ni edina pot. Profesionalizirati se je mogoče tam, kjer se zbere dovolj sredstev, da profesionalni pogon deluje na vzdržni ravni stroškov. Drugje je možna tudi kombinacija. Nimam univerzalnega modela, saj je vse odvisno od številnih dejavnikov – od zmožnosti posameznega okolja, oglaševalskega prostora in gospodarskih gibanj. Nekateri prvoligaši solidno delujejo s proračunom okoli milijona in pol evrov, drugi pa imajo deset, dvanajst ali petnajst milijonov in še vedno dolgove. Ključno je nadzorovati stroške in delovati v okviru ustvarjenega.

Kakšna pa se vam zdi, glede na sedanjo sliko, prihodnost slovenskega nogometa?

Glede na uspehe, ki jih slovenski nogomet dosega, in ob dejstvu, da gre za majhno državo, sem optimist. Tudi na klubskem področju. Število otrok, ki vstopajo v nogomet, iz leta v leto narašča, kar je dober znak, čeprav so zmogljivosti klubov omejene in so nekateri že prezasedeni. Glede na globalni pomen nogometa se za prihodnost športa ni bati, bojim pa se, da bo v prihodnje na voljo manj sredstev. Treba bo poiskati inovativne načine financiranja klubov. Menim tudi, da se bodo vrednosti igralcev, zlasti v manjših sredinah, nekoliko znižale in prišle na bolj vzdržen nivo za klube.

Selektorju Matjažu Keku se je ob koncu novembra iztekla pogodba. Ste v NZS že razmišljali o naslednjih korakih glede vodenja reprezentance?

Z nekaterimi se pogovarjamo, krog smo skrčili na manjše število možnih kandidatov. Nagibamo se k temu, da ostanemo znotraj slovenske nogometne stroke, in mislim, da bomo do konca prve polovice januarja, nekje do 20. januarja, to tudi razrešili.

Kakšna misel ob zaključku leta za NK Brinje?

Brinju želim, da nadaljujete v tej smeri, ki ste jo začrtali in jo v zadnjem obdobju odlično izvajate. Želim vam vse dobro v novem letu, tudi tekmovalno in uvrstitev v prvo ligo – zelo ste blizu! Predvsem pa, da še naprej delujete na tem področju vzgajanja mladih, privabljanja mladih nogometašev in zaposlovanja kakovostnih strokovnih kadrov, kot ste to počeli doslej. Vse dobro Brinju v letu 2026, tako tekmovalno kot tudi na vseh drugih področjih.

Gospod Mijatović, najlepša hvala in vabljeni še na kakšno tekmo v Grosupljem.
Z veseljem.

Barbara Pance

Foto: NZS